Dojenčki in otroci
Kengurujčkanje
Skupina specialistov za nego novorojenčkov v Južni Ameriki je prišla do genialnega odkritja. Nekatere bolnišnice si niso mogle privoščiti inkubatorjev in vse tehnologije, potrebne za nego nedonošenčkov. Tako so nedonošenčke ovili okrog mater z nosilki podobnim ovojem na način imenovan »packing«. Na presenečenje vseh so otroci uspevali, se s pomočjo kengurujčkanja razvijali tako dobro ali še bolje kot dojenčki, za katere je bilo tehnološko poskrbljeno (Sears in Sears, 2013).
Kengurujčkanje je za nedonošenčke zelo koristno! Nedonošenček, še posebej tak, ki ima zdravstvene težave in potrebuje tedne ali mesece intenzivne nege, je prikrajšan za tiste zadnje tedne ali mesece v maternici.
Raziskovalci so prišli do ugotovitve, da neposredna bližina mamice pomaga dojenčkom uspevati, se razvijati, ga spodbudi k pogostejšemu hranjenju. Materina toplota greje dojenčka; materino gibanje pomirja dojenčka in mu s tem omogoča, da energijo usmeri od joka k rasti. Materini dihalni gibi spodbujajo otrokovo dihanje, mati deluje kot nekakšen spodbujevalec otrokovega dihanja (Sears in Sears, 2013k).
Porodnišnice so začele uporabljati metodo vestibularne stimulacije, imenovane kengurujska nega oz. kengurujčkanje, pri kateri nedonošenčka golega položijo koža na kožo materi ali očetu na prsni koš. Starš dojenčka ziba, pestuje in se nežno premika z dojenčkom. Zibajoče gibanje, dotik kože in ritmično gibanje prsnega koša starša med dihanjem ustvari koristne učinke. Dojenčki kažejo:
– stabilnejši srčni utrip;
– enakomernejše dihanje;
– manj napadov periodičnega dihanja;
– manj in krajša obdobja apneje;
– višja raven kisika v krvi;
– hitrejša rast;
– manj jokanja in več časa v stanju tihe budnosti;
– boljši spanec (Sears in Sears, 2013e)*.
Kengurujčkanje je primerno tako za nedonošenčke, zelo primerno in priporočljivo pa je tudi za donošene otročke. Kengurujčkanje koža na kožo ima učinek, poleg tega pa je samo po sebi zelo posebno in to izkušnjo priporočamo prav vsakemu staršu. Poleg koža na kožo, pa lahko kengurujčkamo tudi v tkanem ali elastičnem traku. Tako smo bolj mobilni in gremo lahko tudi na kratek sprehod. Seveda je pomembno, da se dobro podučimo o nošenju nedonošenčkov in se naučimo ustreznega vezanja traku.
Več o kengurujčkanju v Sloveniji si lahko prebereš še v Dnevnikovem prispevku.
* Besedilo je povzeto po diplomskem delu babice Natalije Mozetič: Nošenje otrok v nosilkah, 2014
Komentiranje je onemogočeno